Notes

No rodil sem se v nemciji.. rodil sem se v isti bolnici in isti sobi kot moj stric:p (ful ponosen) 23.4.1996 ob 23:47:$ haha.. no takrat smo živeli skupaj v eni hiši js, mami, ati, babica, dedek, stric in današnja teta al kaj naj rečem haha potem ko sem malo zrastu smo se vsi preselili v svojo hišo in to kar blizu skupaj.. začel sem hodit v vrtec in se mi je ful dopadlo! skos sem se igral s puncami in to z barbikami pa neki kuharji smo bli hihi in edini sem bil ki se ni niti 1x polulal v vseh letih! (še bol ponosen haha) ker sta mami pa ati delala enkrat do sredi popoldneva je vedno dedi prišu po mene in se pelala k njemu in babici, tam smo ponavadi šli na otroško igrišće al pa sma z dedekom šla gledat kak zidajo neki blok:p tam ko sta mela hišo okoli ni bil noben v moji starosti zato sem se mogu zamotit z drugimi stvarmi:p kake bedarije sem delal ko vidim na slikah hahaha in ena soseda mi je vedno dala jagode, to se pa spomnim! no in počasi je bil čas za solo. ful sem se veselil ker sem bil z vsemi iz vrteca v istem razredu ampak hitro smo opazli da šola ni kaj preveč:p... v nemčiji si moreš prinest zraven za jest ne tak ko tu ko dobiš v šoli zato smo vedno menjali ce kdo kaj ni hotu in je hotu nekaj od drugega js sem tak bil vedno glavni s kinder pingvinom:p in ko je bil glavni odmor smo mogli bit vuni vseeno pri kakem vremenu-.- in smo se vedno nekaj igrali haha punce so mogle lovit fante in nas kao zapret v zapor (pod streho) in js sem se kr pustil :$... ful velik prjatlov sem mel ubistvu so bli vsi moji prjatli ampak sem se večinoma družil s puncami.. po šoli, pred šolo, tut pri njih sem spal in one pri meni (to je v nemčiji čist normalno ker se vsi starsi poznajo pa sploh ni blo problema) aja že v vrtecu sem začel trenirat nogomet in v 4. razredu smo postali nemški prvaki v malem nogometu:p in že takrat me je učiteljica za športno silila naj prestopim na atletiko sam nisem hotu.. tistih 10 let je blo perfektnih, tolk spominov mam trenutno v glavi da bi najraje vse povedal haha aaaam iz šole sem hodu ponavadi peš domov z mojo sosedo al pa je prišu spet dedek po mene:p oh ja in tista soseda.. bla sma bffffff ffff fffff od fffff skos sma bla skup in bi lahko reku da je bla taki "pravi prijatelj" ki ga ne najdeš velikrat v življenju.. pol se je pa en dan preselila kot v filmu 350km vstran.. nikol se nisma več vidla.. sam tista hiška na drevesu mi je ostala ki smo jo skupaj z starši naredli.. in notri polno spominov..... se zdaj stoji in jo grem za vsako gledat ko sem v nemciji (: kak mi gre na jok trenutno.. seveda sem pa tut pri stricu bil veliko caša ce je pa mel igrceeeee!! te sem začel igrat fifo ki jo zdaj ne morem več nehat D: am on je treniral pri istem klubu kot js samo da ene par veliko let višje:p moj največji navijalec je bil in js njegov! hah živel sem v takem malem naselju okoli pa polno vinogradov, meli smo eno trgovino in 2 pekarne, pošto, banko.. športno dvorano, se bazen je bil ^^ vse v takem malem naselju.. tut klavir sem začel igrat.. teta je rodila mojega sestriča.. ki mi je bil kot mali bratec:p grizu me je pa slinu se je po meni D: morem še omenit da smo meli tut hišo in vikend v sloveniji in smo bli tu med vsakimi počitnicami ........ babica in dedek sta se že en čas prej preselila v slovenijo.. in pol je pač prišu tisti dan ko se je vse spremenilo.. js tak pridem domov iz šole pa vidim ko v nek vlek tovornjak zlagajo mojo postlo in grem gledat kaj je zdaj to.. mene pa ze čakata mami pa ati doma.. in ko sta mi povedla da se bomo preselili se mi je svet zrušu, letel sem v sobo in se vsedu na tla pa se začel tak jokat da adijo pamet.. naj bi se baje selili že nasledni dan po šoli.. vedu sem da bom zgubil vse.. čisto vse.. zadni dan v šoli pa samo zaradi mene nismo meli pouka da smo se poslovili.. in vsi v razredu so mi skupaj naredki zvezek s polno spomini.. vedno se zjokam ko jo grem gledat.. ko sem pa prišu domov sem se spet jokal in reku da nočem bek od strica.. zato smo se eno noč tam prespali.. naslednjo jutro sem se pa dobesedno zaklenu na wc pa nisem hotu ven-.-!! ampam so me prisilili.. pol pa smo se odpelali in sem si reku "tak timotej konec je.." in seveda pot do slovenije vodi čez celo naselje.. gor po bregu proti mestu.. in na vrhu brega smo se ustavli in še enkrat pogledali dol in js spet v joook pizdaa -.- ....... tu sem potem začel hodit v 5. razred kar mi je blo ful brezveze ker je v nemčiji sam 4 leta osnovne.. in sem bil že vpisan na gimnazijo.. no ja pač tu so me vsi po strani gledali.. noben ni hotu nic vedet o meni.. za njih sem bil švabek.. tu sem naprej treniral ampak tudi tam me noben ni hotu videt.. noben mi ni podal žoge, spotikali so me, potiskali... sam sem si reku da bo bolše.. tak v 6 razredu sem počasi dobival prjatle in mi je šlo vedno bolše, tut punce so se pogovarjale z mano ^^ bla bla.... pol je pa ati začel delat sranje... ni hodu redno domov in meu je smrdlive izgovore da je službeno mogu bit tam in tam... cez čas mu je pa mami pregledla telefon in vidla da jo vara.. takoj ga je nagnala.. on je pa šou na vikend.. to se je naredlo medtem ko sem bil v nemčiji pri stricu -.- skos sem si govoru eh sej bo prišu nazaj sej se bota mela spet rada.. pol pa tak enkrat zavibrira mamin telefon ko je ni blo v bližini in grem js za hec pogledat pa vidim da si je že prej pisala z atijom da mu ni vredi in da naj pokliče rešilca če pošle prazni sms, ker ma samo eno ledvico in je že v nemčiji bil na enak način bolan pa je mogu v bolnico.. pol se ne spomnim kaj je blo... uglavnem je prišu nazaj ker mu je oprostila.. pol je blo en čas vse okej skoraj odlično.. in potem je spet začel kot prej... samo da je zdaj tepu mene in mamo ko je bil doma.. mene ponavadi do plavega in vijolčnega da me je blo sram it v šolo.. ampak sem nekak.. vedno bol hudo je blo vse skup.. ampak mami ga ni hotla nagnat ker je vedla kak bom reagiral.. sam to se je hitro spremenilo.. po parih dneh je prišu ati domov ko sem bil že v postli in sta sla oba v kopalnico in sem šlisal samo nekaj ko da bi nekaj padlo na tla in grem pogledat kaj je ker sta bla oba tiho.. no in kaj vidim, mami leži na tleh ati si je pa pakiral torbo.. ko je šou vun iz kopalnice me je porinu bek in reku naj ne bom na poti.. ko je pa hotu it dol po stopnicah v kuhno sem se mu pa postavu na pot pa vprašal zakaj je mami to naredu.. sam porinu me je bek tak da sem skor padu po stopnicah.. od takrat ga nisem več vidu.. padu sem v depresijo, hodu po preizkavah ker sem meu migrene tak močne da sem bruhal zraven.. ne vem kaj vse so delali z mano da so ugotovili da so sam žiuci.. v šoli sem takrat ful popustil... ful malo sem govoril.. in en dan sem našu muceka pa ga vzel zraven domov.. on me je bol kot ne spravu do tega kar sem ampak to je druga zgodba ki jo lahko drugič povem.. pred več kot 4 mesci je nekam zginu in ga ne bo več.. zdaj mi je tak na jok vrglo da bom umru.. no iz tistega malega timoteja je nastal ta timotej ki ga zdaj poznate.. upam da sem se vredu razvil... zdaj pa je tak da me ma večina ljudi radih zaradi tega ker sem drugačen in ne tak kot na začetku ko so me vsi sovražli zaradi tega.. ampak tudi veliko ljudi me sovraži ker sem kao neki "fejmič" kar pol kao tut pomeni da sem "jebač" in ne vem kaj, zato mi tut punce ne verjamejo ko keri rečem da mi je všeč, si misli da tak nisem resen.. ubistvu sploh nimam tistega pravega prijatelja.. sam "prijatelje"... tut punce mi ne podarjajo sreče.. vedno znova me prizadanejo.. nimam nekaj veliko družbe ker ne kadim in ne pijem alkohola in zato me izklučijo iz družbe in doma igram igrce al pa se sam sprehajam po mestu in strelam na prazni gol medtem ko se ga drugi drogirajo in si kvarijo življenje ......... bla .... bla ............ zdaj pa se večkrat zjokam zaradi vsega tega ker mi noben drug ne zna pomagat al pa me poslušat... ampak se počutim bolše potem.. reku sem si da bom bolši kot moj predragi oče..
vse to se ni blo v podrobnostih razloženo..
ne vem zakaj sem šou zdaj to pisat..