Notes

ČEVLJARSKI- ŠUŠTARSKI MOST
Prostor, kjer danes stoji Čevljarski most, je bil že dolgo pomembno stičišče treh trgov mesta. Sprva je bil tu postavljen lesen Zgornji most ali Novi most, ki je bil drugi najstarejši most v Ljubljani.
Povezoval je Mestni, Stari in Novi trg.
Zaradi ozkih ulic z Novega trga, so širok most uporabili za gospodarske namene.
Robove mostu so zasedli mesarji, po katerih je dobil tudi novo ime - Mesarski most. S širitvijo mesta je postal Mesarski most neprimeren, saj je voda, v kateri so prali in čistili meso, tekla skozi mestno jedro in je zato predstavljala veliko nevarnost epidemij.
Zato so leta 1614 mesarje preselili ob reko pod cerkev sv. Nikolaja v bližino sedanjega Zmajskega, nekaj časa Mesarskega mostu.
Ko je leta 1864 Novi most zgorel, so ponovno postavili lesenega in nanj namestili kolibe, tokrat za čevljarje. Od takrat je most znan kot Šuštarski most (nem. Schuster - čevljar).
Ob začetku 20. stoletja je Plečnik narisal načrte za nov betonski most, ki bi naj bi upošteval izhodišča starega Čevljarskega mostu s stojnicami ali delavnicami ob straneh, vendar se je kasneje odločil za trg nad vodo: ravno mostno ploščo na dveh nosilcih z obojestranskima pločnikoma..
V 90. letih 20. stoletja so most temeljito prenovili, statično utrdili in zamenjali dotrajane betonske balustrade. Originalne stebre so preselili v Plečnikov muzej v Trnovo. Na mostu in ob tem na ponovno tlakovanem Cankarjevem nabrežju se je uveljavil ljubljanski bolšji sejem. Po pretlakovanju Brega so ga preselili na levi breg Ljubljanice.
MESTNI TRG
Mestni trg je eden izmed trgov v Ljubljani.
Mestni, Stari in Gornji trg predstavljajo staro mestno jedro.
Od 12. stoletja je Mestni trg najpomembnejši trg v mestu, saj se je tu nahajala Mestna hiša ter več hiš uglednejših meščanskih družin.
Hiše, ki ležijo ob trgu, danes predstavljajo mešanico srednjeveške in baročne arhitekture, kar je posledica potresov in požarov, ki so prizadeli Ljubljano.
Med znamenitosti trga sodijo: Mestna hiša (Magistrat), Robbov vodnjak, Dolničarjeva hiša, Hamanova hiša, Krisperjeva hiša, Lichtenbergova hiša, Skobernetova hiša, Obrezova hiša, Souvanova hiša, Mestna galerija 1. V Krisperjevi hiši se je 30. maja 1816 rodila Julija Primic, muza pesnika Franceta Prešerna. V njej je v letih 1881 in 1882 stanoval tudi skladatelj Gustav Mahler.
MESTNA HISA
v Ljubljani je bila zgrajena v poznem 15. stoletju. Stavbenik je bil Peter Bezlaj. Baročno podobo, kakršna je sedaj, je dobila med 1717 in 1719. Takrat jo je dozidal in uredil stavbenik Gegor Maček starejši.
Ob koncu 18. stoletja so mestni hiši najprej na levi dodali Čavljevo hišo, nato pa na desni strani še Galetovo hišo. S prezidavami v letu 1895 so vse tri hiše povezali v enotno poslopje in ga posodobili. Leta 1898 so zgradili novo sejno dvorano in jo odprli v času praznovanj ob 50. letnici vladanja cesarja Franca Jožefa.
V srednjem veku so pred mestno hišo stali sramotilna kletka (norčeva hišica, imenovana koterle) in sramotilni steber (pranger), včasih tudi oslovska klop (lesen osel), na katerem so morali jezditi stražniki, ki ob nočnih »rabukah« niso ubogali stražmojstra. Na živem oslu so morale jezditi ženske, ki so varale ali teple može. V sramotilno kletko so zapirali pijance in razduzdance. Med sramotilnimi kaznimi v Ljubljani je bilo tudi potapljanje pekov, ki so goljufali pri peki kruha.
V prvih pisnih virih iz leta 1112 do 1125 in 1144 Ljubljana še ni imela mestne oblasti, verjetno pa naj bi imela sodnika. Leta 1472 je bilo v mestni vladi že 100 mož. Leta 1504 je Ljubljana dobila pravico voliti župana. O gradnji nove Mestne hiše so začeli razmišljati v 18. stoletju. Leta 1717 so se odločili objekt porušiti in zgraditi novega. Prvo maketo je izdelal arhitekt Carlo Martinuzzi, ki pa ni bil potrjen. Načrt je nato izdelal stavbenik Gregor Maček.Poleg Gregorja Mačka sta bila glavna izvajalca še kamnoseka Luka Mislej in Ludvik Bombassi. 22. februarja 1719 so imeli v novi Mestni hiši že prvo sejo.
ROBBOV VODNJAK
ali vodnjak treh kranjskih rek, ki ga je izklesal ljubljanski mestni kipar, kamnosek in arhitekt Francesco Robba, po rodu iz Benetk, je do nedavna stal na Mestnem trgu pred ljubljansko Mestno hišo (Rotovžem) na stičišču treh ulic. Sedaj je na njegovem mestu kopija, original pa so leta 2008 prenesli v Narodno galerijo v Ljubljani.
Nad stopničastim podstavkom je vodni bazen, izklesan v obliki trilistne školjke s kotnimi izrastki v vogalih, nad njimi se vzdiguje skalnat podstavek obeliska. Ob vznožju tristranega, deset metrov visokega obeliska so izklesane tri krepke razgibane moške figure, vsaka z delfinom ob nogah in vrčem v rokah, iz katerega teče voda. Poosebljale naj bi tri kranjske reke: Savo, Krko in Ljubljanico, verjetno pa hkrati predstavljajo tudi tri teritorialne enote vojvodine Kranjske: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko.